O knjigi

Vizualno bogata monografija bo na 450 straneh predstavila številna dela, ki so sooblikovala slovenski kulturni prostor, kot tudi mnoge, javnosti še neznane projekte.

Obširen Rodmanov opus bo predstavljen skozi štiri področja: arhitektura, industrijsko oblikovanje, oblikovanje vidnih sporočil in kolaž. Omenjena področja je oblikovalec vseskozi med seboj povezoval, zato so meje med njimi pogosto nejasne.

 
V knjigi bodo med drugimi izpostavljeni projekti:

  • Projekt Vurnik (Plečnikova medalja)

  • Urbana oprema mesta in občine Radovljica (prva nagrada na natečaju Občine Radovljica)

  • Avsenikova skulptura (poklon Avsenikovi glasbi)

  • Nova zastava Republike Slovenije in novi državni simboli (druga nagrada na državnem natečaju)

  • Celostna grafična podoba Občine Žirovnica (prva nagrada na natečaju Občine Žirovnica)

  • Celostna grafična podoba Festivala stare glasbe Radovljica (v stalni zbirki MAO)

  • Oblikovalsko arhitekturni projekt Bled 1000 let (prva nagrada na natečaju Občine Bled)

  • Radovljiški stoli

  • Zibke (nagrada Top ten, Zlata vez in prva nagrada)

  • Bankovci Lipa, slovenska prva neuradna valuta (idejni oče projekta je bil Bogdan Oblak – Hamurabi)

  • Poštne znamke (številne med njimi nagrajene)

  • Kolaži (dela, ki v javnosti še niso bila predstavljena)

Arhitektura

Rodmanovo najbolj znano delo s področja arhitekturne je Projekt Vurnik za katerega je leta 1995 skupaj s sodelavcema arhitektom Renatom Repšetom in fotografom Miranom Kambičem prejel Plečnikovo medaljo. Arhitekt Ivan Vurnik, ki danes poleg Plečnika in Fabianija velja za enega izmed treh pionirjev moderne arhitekture, do takrat še ni bil ustrezno monografsko predstavljen. Sprva manjši projekt proučevanja Vurnikovega arhiva je v nekaj mesecih prerasel v projekt nacionalnega pomena, ki je doživel velik uspeh v Sloveniji kot tudi v tujini. Projektu so se priključili in ga soustvarjali Društvo arhitektov Radovljica, Arhitekturni muzej Ljubljana (MAO), DESSA, Občina Radovljica, Ministrstvo za kulturo, SAZU, Nadškofijski ordinat, Ministrstvo za okolje.

Monografija še danes velja za najbolj poglobljeno in izčrpno publikacijo o življenju in delu arhitekta Ivana Vurnika. Za prepoznavnost slovenskega arhitekta doma in v tujini, je bila zaslužna tudi velika razstava v sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Razstava je kasneje potovala na Dunaj, v Prago, Budimpešto in Zagreb.

Poleg omenjenega projekta je Rodmanovo delovanje na področju arhitekture obsegalo načrtovanje spomenikov (spomenik Avsenik, spomenik Treh dežel), vodnjakov (vodnjak Triglavu, postavljen ob srečanju srednjeevropskih predsednikov leta 2002), razglednih stolpov, paviljonov, kapelic, mestne opreme (Občini Radovljica in Žirovnica) in notranje opreme (Butik Vizura, hiša Mlakar, razstavni kompatibilni sistem ekskluzivnih izdelkov Elana za zimske olimpijske igre Calgary 1988).

Industrijsko oblikovanje 

Kot industrijski oblikovalec se je javnosti predstavil že kot dijak Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Pri petindvajsetih letih je prejel prvo pomembnejše priznanje za mednarodno potrjen patent (tlačna posoda YU P-983/85).

V več kot štiridesetih letih ustvarjanja se je Rodman spoprijel z oblikovanjem širokega spektra vsakdanjih izdelkov – od posod, ptičjih hišic, cerkvenega posodja in pohodnih palic do umetelnih kovanih del, šahovskih kompletov, steklenic, kozarcev, kovancev, zibelk in stolov.  Oblikovanje številnih izdelkov je pogosto preraslo v serije. Ena bolj znanih je serija Radovljiških stolov iz leta 1996, za katero je arhitekt Tomaž Brate zapisal: »Izčiščenost forme, logična in hierarhična struktura posameznih elementov stola ter rafinirano aditiranje elementov ob snovanju »družine« stolov na trenutke asociirajo na pristope pri reševanju kompleksnih nalog s področja vizualnih komunikacij. Konec koncev lahko povežemo s tem področjem tudi razmerja med polnim in praznim, med ploskvijo in linijo. Ali gre za slučaj ali pa za razmerja, ki jih je Rodman osvojil med oblikovanjem vidnih sporočil in jih kot prefinjen občutek naselil v izrazno poetiko, ...«

Pomembno mesto v njegovem industrijskem oblikovanju zasedajo tudi zibke, pri katerih je avtor iskal nove tehnološke in izrazne možnosti. Patentirana zibka Nina Nana (Šenk), je prejela mednarodno priznanje in je bila postavljena ob bok takratnemu finskemu, italijanskemu in nemškemu industrijskemu oblikovanju. Leta 2012 je bila na 21. pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana nagrajena Recesijska zibka (Slovenska postelja). Mednarodna komisija jo je označila kot izdelek, ki najbolje združuje inovativen pristop, funkcionalnost in tehnološko oziroma likovno kakovost. Zibka je bila uvrščena na lestvico Top Ten.

Poleg vsakdanjih predmetov je Rodman tudi avtor številnih unikatnih izdelkov. Ob srečanju srednje evropskih predsednikov na Bledu je leta 2002 poleg vodnjaka Triglavu zasnoval tudi protokolarno darilo Blejsko rajsko čašo za vodo, ki je bila izdelana v Steklarni Rogaška Slatina. Za občino Žirovnica je oblikoval šatuljo Lipa v Vrbi, ki jo je leta 1999 prejel slovenski nadškof in metropolit Franc Rode. Med unikatnimi izdelki velja omeniti tudi vrtavko, ki jo je zasnoval kot reinterpretacijo orbitalne postaje Hermana Potočnika Noordunga. Prejela jo je slovenska astronavtka Sunita Williams živeča v ZDA.

Oblikovanje vidnih sporočil 

Rodmanova zgodnja dela segajo v pozna osemdeseta in zgodnja devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v obdobje, ko je Slovenija doživljala pomembno kulturno preobrazbo, zlasti po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Grafično oblikovanje se je razmahnilo in začelo cveteti kot sestavni del razvijajoče se slovenske nacionalne identitete. Rodmanovo delo je s posebnim poudarkom na oblikovanju celostnih podob, vizualnih identitet, enostranskih in več stranskih tiskovin, embalaž in znamk pomembno prispevalo h kulturni in nacionalni identiteti ter ustvarilo trajen vpliv na zgodovino slovenskega oblikovanja.

V njegovem opusu velik del zaseda oblikovanje za Blejsko, Radovljiško in Žirovniško občino. Med vidnejše projekte spadajo celostna podoba Festivala stare glasbe Radovljica, celostna grafična podoba občine Žirovnica in Osnovne šole Žirovnica ter celostna podoba Bled 1000 let. Leta 2004 je njegova idejna zasnova Slovenske zastave po izboru strokovne žirije zasedla 2. mesto. Čeprav končna zasnova ni bila sprejeta, je Rodmanov inovativni pristop pokazal njegovo sposobnost poglobljenega razmišljanja o nacionalni identiteti in vizualnem jeziku, ki zajema zgodovino, vrednote in suveren nastop države v mednarodnem prostoru. Rodmanovo edinstveno in nacionalno pomembno delo je bilo tudi oblikovanje bankovcev Lipa leta 1988. Prva slovenska neuradna valuta, katere idejni oče je bil Bogdan Oblak – Hamurabi. Bankovci so bili oblikovani v obdobju politične in gospodarske negotovosti pred osamosvojitvijo Slovenije kot del večjega kulturnega gibanja.

Rodman je s številnimi projekti zaznamoval slovenski oblikovalski in kulturni prostor. Njegovo zapuščino zaznamuje globoko razumevanje vizualnih komunikacij, inovativen pristop k oblikovalskim izzivom in sposobnost ustvarjanja trajnih, pomembnih povezav med ljudmi in njihovim okoljem.

Kolaž

Zadnje obdobje je Klemen Rodman velik del ustvarjalnega časa namenil tehniki kolaža. Ta tehnika ga je več let navduševala kot prostor neskončnega raziskovanja in mu predstavlja kreativno polje osebne izpovedi. Dela govorijo o njegovi neustavljivi želji po nenehnem odkrivanju lastnih kakovosti, izražanja, razsežnosti in ustvarjalne identitete. Različni tematski sklopi odslikavajo njegov razmislek o trenutnih in preteklih družbenih temah, o zgodovini, kot tudi o avtorjevi predanosti kulturi, s poudarkom na literaturi, kulinariki, oblikovanju, tipografiji in kulturni dediščini. Rodmanovi motivi so mestoma prežeti z igrivostjo, lahkotnostjo in duhovitostjo. V številnih delih pa nas brezkompromisno sooči z ostro kritiko, razgali temne dele človekovega duha in naše zgodovine ter nas nagovori z razmislekom o minljivosti in smislu našega bivanja.